Odsek K-C 1

Kobarid–Kolovrat

Zahtevno

Iz Kobarida krenete po glavni cesti Kobarid–Tolmin in na koncu Kobarida pri topu zavijete levo. Sledite poti, na naslednjem razcepu greste naravnost in pri naslednjem usmerjevalnem količku desno. Sledite cesti do vasi Idrsko, kjer greste cel čas kar naravnost, mimo kamnitega korita in nato na drugem razcepu desno. Previdno prečkajte glavno cesto in krenite kar naravnost v smeri Livka. Le nekaj metrov pred odcepom za Livek se ob glavni cesti nahaja zasebna zbirka Posočje 1915–1917. Po ogledu le te vas čaka pet kilometrov asfaltne ceste, ki se vzpenja do vasi Livek. V času bojev ob Soči je bilo to obmejno gručasto naselje med vzpetinama Kuk in Matajur v italijanskih rokah. Med prebojem oktobra 1917 je to območje zavzela nemška vojska. Na Livku zavijete levo za smer Kolovrat in po 100 metrih pri informacijski tabli Topolovska pot skrenete desno in sledite označeni poti, ki se v drugem delu rahlo vzpenja. Na tej poti kar dvakrat prečkate mejo in iz Slovenije prehajate v Italijo in nazaj. Po dobri uri hoda prispete na Livške Ravne. Ko dosežete glavno cesto, zavijete desno in greste mimo Doma Kavka, kjer deluje Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Še približno kilometer nadaljujete po asfaltu. Ko pridete do urejenega manjšega parkirišča na levi strani ceste, zavijete desno na kolovoz. Po nekaj 100 metrih kolovoz preide v asfalt. Na tej točki tudi prečkate mejo med Slovenijo in Italijo. Po še nekaj metrih zavijete iz asfalta levo na stezo. Po kratkem vzponu dosežete vrh grebena Kolovrat (Nagnoj 1193 m). Ves čas hodite po mejnem grebenu in sledite uhojeni in označeni poti vse do Muzeja na prostem Kolovrat, ki ga dosežete po predvidoma eni uri hoje. Po krožni poti se sprehodite po muzeju na prostem, ki prikazuje obnovljeno tretjo italijansko obrambno linijo. Čezmejni muzej ponuja izjemne poglede na Julijske Alpe in smaragdno reko Sočo na eni strani ter na Benečijo, Furlansko nižino in Jadransko morje na drugi strani.

Fotografije: (1, 4) Jošt Gantar, Turizem Dolina Soče; (2, 6) Matevž Lenarčič, Fundacija Poti miru; (3, 5) Jure Batagelj, Fundacija Poti miru