Študijski center

Baze padlih vojakov

Vojaška pokopališča na soški fronti

V letih 1915‒1917 je bilo obmejno območje med avstro-ogrsko monarhijo in Kraljevino Italijo prizorišče krvavih spopadov, ki so pustili posledice, vidne še v današnjih časih. Nekatera izmed teh so tudi vojaška pokopališča, ki so posejana vzdolž nekdanje soške fronte od Loga pod Mangartom do Proseka/Prosecco. Pred dobrim stoletjem je bilo vzdolž fronte vzpostavljenih na stotine večjih in manjših vojaških pokopališč, ki pa so bila v povojnih letih združena z večjimi vojaškimi pokopališči. Danes je v Posočju, na Goriškem in na Krasu 58 vojaških pokopališč in kostnic. Poleg tega je veliko vojakov umrlo v zaledju fronte, kjer so bile večje vojaške bolnišnice: Škofja Loka, Kranj, Ljubljana, Celje, Stržišče (danes Kidričevo), Udine (Videm), Pordenone … Natančno število vseh pokopanih na teh pokopališčih še ni znano, saj so bila v povojnem obdobju številna vojaška pokopališča preurejena. Prav tako so veliko vojakov svojci prekopali na domača civilna pokopališča. Na nekaterih vojaških pokopališčih so skupne grobnice s samo približnim številom pokopanih vojakov, za nekatera vojaška pokopališča pa se niso ohranili verodostojni dokumenti. V 30-ih letih 20. stoletja je z izgradnjo monumentalnih kostnic fašistični režim spremenil način počastitve umrlih. V tistem času so bile na območju nekdanje soške fronte zgrajene tri kostnice (Kobarid, Oslavje/Oslavia, Redipulja/Redipuglia), kamor so bili prekopani italijanski vojaki s številnih italijanskih vojaških pokopališč. Ocenjuje se, da je bilo na vojaških pokopališčih na območju soške fronte pokopanih preko 300.000 vojakov, kar pa bo treba v naslednjih letih potrditi z raziskovanjem ohranjenih dokumentov, ki se v veliki meri nahajajo v Vojnem arhivu na Dunaju (Kriegsarchiv Wien), pokrajinskih arhivih v Sloveniji in Furlaniji ter na Komisariatu za počastitev spomina na padle vojake v Rimu (Commissariato Generale per le Onoranze ai Caduti).

V zadnjem času je bilo vloženih veliko naporov v raziskovanje vojaških pokopališč. Na tem področju je ledino oral Tolminski muzej, ki je s pomočjo Lovra Galića iz Zagreba v letih 2005‒2007 raziskal vojaška pokopališča od Loga pod Mangartom do Modrejc (pri Mostu na Soči) in v Baški grapi. Izdelana je bila baza v Zgornjem Posočju padlih oz. pokopanih vojakov, ki jo je Fundacija Poti miru digitalizirala, dodani pa so bili tudi podatki za vojake, pokopane v italijanski vojaški kostnici v Kobaridu. V letu 2019 sta Fundacija Poti miru in Zgodovinski Inštitut Milka Kosa ZRC SAZU v okviru projekta WALKofPEACE na programu Interreg V-A Italija–Slovenija pridobila sredstva za raziskovanje vojaških pokopališč na Goriškem in Krasu. V letu 2022 bo tako vzpostavljena baza pridobljenih podatkov za vojaška pokopališča na teh območjih.

V obdobju obeleževanja stoletnic prve svetovne vojne (2014‒2018) je zaživela tudi baza žrtev prve svetovne vojne na Slovenskem. Leta 2013 je moči združila večina slovenskih inštitucij, ki se ukvarjajo s proučevanjem prve svetovne vojne. Zbrani so bili podatki o prebivalcih današnjega območja Slovenije, ki so v obdobju prve svetovne vojne izgubili življenje. Trenutno je v evidenci zbranih več kot 26.000 imen vojakov, ki so umrli na različnih bojiščih. V letih 2014‒2018 je bilo veliko pozornosti posvečene obujanju spomina na Slovence, padle na pozabljenih frontah prve svetovne vojne v Galiciji in na Balkanu. Pričakuje se, da se bo ob zaključku raziskovanja pokopališč soške fronte napore usmerilo v raziskovanje vojaških pokopališč na vzhodni fronti in na balkanskem bojišču. Tudi v Italiji so v zadnjih letih izvedli veliko raziskav vojaških pokopališč in digitalizirali sezname pokopanih vojakov. Raziskave so se osredotočile predvsem na vojaška pokopališča in kostnice v Goriški in Videmski pokrajini (Provincia di Gorizia, Provincia di Udine).

Baza padlih za območje Zgornjega Posočja

V bazi so zbrani podatki o vojakih, pokopanih na osmih avstro-ogrskih vojaških pokopališčih (Log pod Mangartom, Trenta, Soča, Bovec, Loče pri Tolminu, Klavže I & Klavže II, Modrejce), v nemški kostnici v Tolminu, v italijanski kostnici v Kobaridu, ter podatki o padlih avstro-ogrskih vojakih, zabeleženih v polkovnih matičnih knjigah za območje Zgornjega Posočja. V bazi je 20.935 imen in priimkov padlih vojakov. Preminule osebe lahko iščete po imenu ali priimku, za dodatne informacije pa je treba poslati povpraševanje na elektronski naslov mihael.ursic@potmiru.si.

Žrtve prve svetovne vojne na Slovenskem

Ob obeležitvi 100. obletnice konca prve svetovne vojne je bila javnosti predstavljena podatkovna baza žrtev prve svetovne vojne na Slovenskem. V obdobju petih let so slovenske institucije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem obdobja prve svetovne vojne, zbrale podatke o smrtnem davku vojne na Slovenskem. V bazi je trenutno zbranih 26.006 imen padlih vojakov. Preminule osebe lahko iščete po imenu, priimku, datumu rojstva/smrti, kraju rojstva/bivanja ter vojaški enoti. Za morebitne dodatne informacije lahko kontaktirate institucijo oz. posameznike, ki so prispevali podatke.

Baza padlih v Goriški in Videmski pokrajini (Provincia di Gorizia, Provincia di Udine)

Leta 2015 je Goriška pokrajina s pomočjo Komisariata za počastitev spomina na padle vojake (Commissariato Generale per le Onoranze ai Caduti) predstavila bazo padlih za območje Goriške in Videmske pokrajine. V bazo so vključeni podatki o padlih avstro-ogrskih vojakih, pokopanih na vojaških pokopališčih v Foljanu/Fogliano, Palmanovi, Bračanu/Brazzano ter v kostnici na Oslavju; ter o italijanskih vojakih, pokopanih v kostnicah in na vojaških pokopališčih v Kobaridu, Oslavju, Redipulji, Aquileji (Ogleju), Udinah (Videm), Timau ter Faro na Monte Bernadia.

Za dodatne informacije je treba poslati povpraševanje na elektronski naslov grandeguerra@promoturismo.fvg.it

 

Fotografija: Tanja Gorjan, Fundacija Poti miru

 

Informacije:

Slovenija:
Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”
mihael.ursic@potmiru.si
+386 5 389 0168

Italija (Furlanija – Julijska krajina):
PromoTurismoFVG
grandeguerra@promoturismo.fvg.it
+39 0431 387 129

Razstave

V sklopu stoletnic prve svetovne vojne je bilo na tematiko Poti miru, prve svetovne vojne in soške fronte narejenih veliko razstav. Nekaj le-teh je na voljo tudi v elektronski obliki. V kolikor pa si razstave raje ogledate v živo, so na voljo informacije o aktualnih občasnih razstavah.

Spletne razstave
Občasne razstave

Obnovljena dediščina prve svetovne vojne

Ena izmed najpomembnejših nalog Fundacije Poti miru je skrb za obnovo in vzdrževanje nepremične dediščine soške fronte. V dvajsetih letih je Fundacija skupaj s partnerji obnovila 36 spomenikov soške fronte. Obnove so bile izvedene v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, lastniki in upravljalci.

Nova spominska obeležja

Publikacije in članki

Fundacija Poti miru pripravlja in izdaja različne publikacije ter prispeva članke v domačih in tujih strokovnih zbornikih, revijah in na simpozijih.

Slovenščina:

Pot miru od Alp do Jadrana, Daljinska pohodniška pot po sledeh soške fronte, PromoTurismoFVG v sodelovanju s Fundacijo Poti miru, Trst 2022

Pot miru, Vodnik po soški fronti v Zgornjem Posočju, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Kobarid 2007

Tadej Koren: Pot miru od Alp do Jadrana; Vodnik po soški fronti, Kobarid 2015

Lovro Galić, Branko Marušič: Tolminsko mostišče I, Tolminski muzej 2005

Damjana Fortunat Černilogar, Lovro Galić, Darja Pirih, Petra Svoljšak: Tolminsko mostišče II, Tolminski muzej 2005

Lovro Galić, Darja Pirih: Od Krna do Rombona 1915‒1917, Tolminski muzej, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2007

Andrej Zlobec, Dušica Kunaver, Cimprič Željko: V viharju soške, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2008 (razprodano)

Idrsko 4. junij 1915, Prve civilne žrtve 1. svetovne vojne iz vasi ob Soči, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2010 (razprodano)

Zdravko Likar: Narodni heroj Ivan Likar – Sočan v primorskih partizanskih enotah, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2011

Tadej Munih: Pri Lušinu 17. 8. 1917, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2012

Lovro Galić: Cvetje ‒ Mengore v viharju vojne 1915‒1917, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Kobarid 2017

Kje je moj dom? Zbornik, posvečen vsem trpečim z Bovškega v prvi svetovni vojni, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2018

Zdravko Likar: Kobariška republika, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Združenje borcev za vrednote NOB 2018

Zdravko Likar: Huljo in prijatelji, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Kobarid 2021

 

Italijanščina:

Walk of Peace, Seguendo i luoghi della Grande Guerra, PromoTurismoFVG v sodelovanju z Ustanovo “Fundacija Poti miru v Posočju”, Trst 2022

Il sentiero della pace, Guida lungo il fronte isontino nellʼAlta valle dellʼIsonzo, Ente ‟Fondazione Le vie della Pace nellʼAlto Isonzo”, Kobarid 2007

Tadej Koren: Il Sentiero della pace dalle Alpi allʼAdriatico, Guida lungo il fronte isontino, Kobarid 2015 (razprodano)

 

Angleščina:

The Walk of Peace, A guide along the Isonzo Front in the Upper Soča Region, The Walk of Peace Foundation, Kobarid 2008

Tadej Koren: The Walk of Peace from the Alps to the Adriatic, A Guide along the Isonzo Front, Kobarid 2015

 

Nemščina:

Weg des Friedens, Führer der Isonzofront im oberen Sočatal, Die Stiftung Weg des Friedens im oberen Sočatal, Kobarid 2007

Tadej Koren: Weg des Friedens von den Alpen bis zur Adria, Wander-Reise-Lesebuch an der Isonzofront, Die Stiftung Weg des Friedens im oberen Sočatal & Drava Verlag, Klagenfurt/Celovec, Kobarid 2018

 

Madžarščina:

Tadej Koren: A Béke Ösvénye az Alpoktól az Adriáig, Az Isonzó-front útikönyve, Kobarid 2017

Soška fronta od Rombona do Mengor 1 : 50.000, Zgodovinsko turistična karta (razprodano)

The Isonzo Front from Mt. Rombon to Mengore Hill 1 : 50.000, Tourist map of historical sites (razprodano)

Die Isonzofront vom Rombon bis Mengore 1 : 50.000, Historisch-touristische Landkarte

Fronte isontino dal Rombon al colle di Mengore 1 : 50.000, Carta storico-turistica (razprodano)

Zgornje Posočje 1 : 25.000, Zgodovinsko-turistična karta, Pot miru od Alp do Jadrana

Albin Mlakar: Zgodbe topničarja 1914‒1918, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2008

Slovenščina:

Urška Lazar, Tadej Koren, Soška fronta danes, v: Gea, letn. 20, okt. 2010, str. 28–29.

Tadej Koren, Petra Testen, ‟Spomin, prostor in ostaline soške fronte: primer Poti miru”, v: Igor Grdina (ur.), Velika vojna in mali ljudje, Zbornik razprav, Knjižnica Šentjur, Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, Šentjur, Ljubljana, 2014, str. 67–78.

Tadej Koren, Petra Testen, ‟Ruske sledi iz dni prve svetovne vojne na Slovenskem”, v: Monitor ISH, letn. 16, št. 1, 2014, str. 107–156.

Petra Testen, Tadej Koren, ‟Učilnica na prostem – primer Poti miru”, v: Prispevki za novejšo zgodovino, letn. 55, št. 2, 2015, str. 183–198.

Zdravko Likar, Ob stoletnici, v: Novi svet. Mesečnik Gibanja fokolarov, letn. 51, št. 6, 2015, str. 20‒21.

Maša Klavora, ‟Pot miru od Alp do Jadrana in dediščina Soške fronte”, v: Glasnik Slovenskega etnološkega društva, Bulletin of the Slovene Ethnological Society, št. 3/4, 2016, str. 134–136.

Petra Testen, Tadej Koren, ‟Kobarid – Caporetto; ime kraja, ki je postal sinonim za katastrofalen poraz”, v: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 14, 2017, str. 33–36.

Zdravko Likar, Razmislek ob stoletnici bitke pri Kobaridu, v: Trinkov koledar za Beneške Slovence, 2017, str. 41‒44.

Mihael Uršič, ‟Demografska podoba Bovškega pred in po 1. svetovni vojni v luči popisov prebivalstva in drugih virov”, v: Kje je moj dom? Zbornik, posvečen vsem trpečim z Bovškega v prvi svetovni vojni, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Bovec, 2018, str. 67–79.

Tadej Koren, ‟Pot miru od Alp do Jadrana”, v: SLO časi, kraji, ljudje. Slovenski zgodovinski magazin. Posebna številka, posvečena 100 letom konca prve svetovne vojne, 2018, str. 94–101.

Tadej Koren, ‟Pot miru od Alp do Jadrana”, v: Kje je moj dom? Zbornik, posvečen vsem trpečim z Bovškega v prvi svetovni vojni, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Bovec, 2018, str. 125–126.

Tadej Koren, ‟Pot miru, kamenček v mozaiku čezmejne mirovne regije Alpe-Jadran/Der Weg des Friedens, ein Mosaiksteinder grenzübergreifenden Alpen-Adria-Friedensregion/Il Sentiero della pace: una tessera nel mosaicodella regione transfrontaliera di pace Alpe-Adria”, v: Manifest |o Alpe-Adria, 2020, str. 417‒424.

 

Angleščina:

Zdravko Likar, Maša Klavora, ‟World War I and the possibilities for developing historical tourism – the case of the Walk of Peace from the Alps to the Adriatic”, v: Dark tourism, post-WWI destinations of human tragedies and opportunities for tourism development, Proceedings of the International Workshop, University of Primorska Press, Koper, 2015, str. 97–106.

Uršič, Mihael: ‟Pot miru od Alp do Jadrana. Stota obletnica prve svetovne vojne. = The path of peace from the Alps to the Adriatic. The centenary of World War I”, v: Muzeji, dediščina in kulturna krajina: zbornik = Museums, heritage and cultural landscape: acta, Mednarodni kongres slovenskih muzealcev SMD-SMS ICOM (1; 2016; Piran), str. 299–307.

Petra Testen, Tadej Koren, ‟The Isonzo Front One Hundred Years Later, The Case of The Walk of Peace”, v: Jaroslav Lándík, Tomáš Kykal (eds.), Léta do pole okovná 1914–1918, Svazek II., 1915 – Noví nepřátelé, nové výzvy, Vojenský Historický Ústav Praha, Praha, 2017, str.: 461–476.

 

Nemščina:

Tadej Koren, ‟Das Erbe der Isonzofront nach 100 Jahren – Weg des Friedens”, v: Patrick Gasser, Andrea Leonardi, Gunda Barth-Scalmani (eds.), Krieg und Tourismus im Spannungsfeld des Ersten Weltkrieges = Guerra e turismo nellʼarea di tensione della Prima guerra mondiale, Tourism & Museum: Studienreihe des Touriseum = Collana del Touriseum: Touriseum Study Series, Band 5, Vol. 5, Studien Verlag, Innsbruck, Wien, Bozen, 2014, str. 445–466.

 

Ruščina:

Tadej Koren, Petra Testen, ‟Vospominanie o Pervoj mirovoj vojne. Rol’ prostranstva i nasledija Sočanskogo fronta dlja zitelej Posočja”, v: K. V. Nikiforov (ed.), Slovenica. 3, Pervaja mirovaja vojna v politike i kul’ture Russkih i Slovencev, K stoletiju načala pervoj mirovoj vojny, Institut slavjanovedenija Rossijskoj akademii nauk, Moskva, 2014, str. 252–275.

Zgodovinska knjižnica Kobarid

Zgodovinska knjižnica Kobarid je sestavni del Študijskega centra prve svetovne vojne, ki deluje v okviru Ustanove ‟Fundacija Poti miru v Posočju”. Specifična knjižnica zbira in hrani predvsem gradivo s tematiko prve svetovne vojne in je odprta za širšo javnost. V sistemu Cobiss jo najdete pod akronimom ZKK.

Predstavitev knjižnice najdete na str. 92–93 v publikaciji Slovenske muzejske in galerijske knjižnice.

INFORMACIJE

Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”
Gregorčičeva ulica 8
SI‒5222 Kobarid
+386 5 389 01 68
info@potmiru.si

Interreg