Odsek 10 SI

Lokvica–Komen

Pohodniki Zgodovinski navdušenci in svojci padlih vojakov
Lahko

Odsek 10 SI poteka od kraške vasice Lokvica do kraja Komen, ki je središče istoimenske občine. S hojo pričnete v smeri Pomnika miru Cerje. Nad vasjo se pot odcepi desno v smer Kostanjevice na Krasu in teče mimo Muzeja na prostem Jama Pečinka in Boroevićevega prestola. Kraška jama Pečinka je z umetno izkopanim rovom povezana z vrhom Pečina (308 m), kjer se je med prvo svetovno vojno nahajala opazovalnica. Zaradi strateške lege te vzpetine so jo imenovali tudi oko Krasa. Jama Pečinka je služila kot zavetišče za vojake. Najprej je bila v posesti avstro-ogrske vojske, v deveti soški bitki pa so jo zasedle italijanske enote. Jama je bila opremljena s pogradi za vojake in kabinami za častnike. Danes je urejena za obiskovalce.
V sklopu vojaške ceste med Lokvico in Kostanjevico je postavljen spomenik oziroma kažipot IR 43. Zraven stoji kamniti stol, ki je dobil ime po poveljniku 5. avstro-ogrske armade, Svetozarju Boroeviću von Bojni. V neposredni bližini najdemo še več drugih ostalin, med katerimi ne gre prezreti ostankov tabora Segeti, Srčandol (dolina Santa Barbara), več spomenikov in obeležij, vodnih korit idr. Vojaška poimenovanja so dobile tudi nekatere kraške jame, kot so Ruska jama, Krompirjeva in Klobasja jama idr.
Do Kostanjevice na Krasu je avstro-ogrska vojska speljala oskrbovalno železnico. Na poti tega odseka boste večkrat srečali ostanke te železnice in hodili po njeni trasi. Kostanjevica je bila najvzhodnejša točka, do kamor je italijanska vojska na Krasu napredovala. To se je zgodilo v deveti soški bitki, novembra 1916. Na mestu, kjer danes stoji vaška cerkev, je bila leta 1920 postavljena italijanska kostnica z več tisoč pokopanimi vojaki. Objekt je bil opuščen leta 1938 po izgradnji nove kostnice v Redipulji/Redipuglia, kamor so premestili posmrtne ostanke vojakov.
Pot miru se dvigne do Temnice in dalje po planoti do Lipe. Oko vam proti jugu že seže do Jadranskega morja, na severu pa vas spremlja greben vrhov, ki ločuje Kras od Vipavske doline. Iz Lipe se pot po trasi nekdanje železnice usmeri proti kraju Sveto. V omenjenih krajih se je ohranilo več vojaških pokopališč, ki pričajo o burnem dogajanju na fronti in o narodnostno pestri sestavi avstro-ogrske vojske. Iz Svetega je do središča Komna, kjer se odsek 10 SI Poti miru zaključi, še dva kilometra.

Fotografije: (1) Schirra/Giraldi, PromoTurismoFVG; (2) Tanja Gorjan, Fundacija Poti miru; (3) Dominik Bizjak, Turizem Miren – Kostanjevica; (4, 5) Simon Kovačič, Fundacija Poti miru; (6) Špela Volčič, Turizem Miren – Kostanjevica

Namig

Devet kilometrov od Komna se nahaja eno najstarejših naselij na Krasu, Štanjel, ki je prepoznavno po svojem starem jedru in obzidju. Nedaleč od starega dela naselja se nahaja vojaško pokopališče, kjer so pokopani avstro-ogrski vojaki in ruski vojni ujetniki, umrli v bližnji vojaški bolnišnici v štanjelskem gradu in pomožnih bolnišničnih objektih v okolici.

Dostop in uporabne informacije

Dostop

Javni prevoz:

Avtobusne povezave:
Nova Gorica–Lokvica
Nova Gorica–Štanjel
Štanjel–Komen

Železniške povezave:
Nova Gorica–Štanjel–Sežana

Parkirišče (začetek in konec odseka):
Izhodišče: parkirišče v Lokvici (45.861679, 13.606543)
Cilj: v središču Komna (okolica bencinske črpalke) ali parkirišče ob cerkvi

Informacije

Center za obiskovalce Pot miru, Pomnik miru Cerje
(The Walk of Peace Visitor Centre, Monument of Peace Cerje)
Lokvica 35
SI–5291 Miren
+386 31 310 800
info@mirenkras.si
https://www.mirenkras.si/en/

Center za obiskovalce Pot miru, Kobarid
(The Walk of Peace Visitor Centre, Kobarid)
Gregorčičeva ulica 8
SI–5222 Kobarid
+386 5 389 0167, +386 31 586 296
turizem@potmiru.si, info@thewalkofpeace.com
www.thewalkofpeace.com

Pohodniki Zgodovinski navdušenci in svojci padlih vojakov
Lahko

GPS koordinate

Izhodišče: 45.861586, 13.604419
Cilj: 45.817198, 13.745847

Dolžina

15,5 km

Vzpon

250 m

Sestop

190 m

Najbolj primeren letni čas

januar‒december

Oprema

Pohodniška oblačila in obutev, hrana in pijača iz nahrbtnika, svetilka, pohodniške palic
Interreg