Skrivnosti Svete Gore

Srednje | 2‒3 h

Ob italijanski vojni napovedi Avstro-Ogrski se je romarska bazilika na Sveti Gori (681 m) znašla v neposredni bližini frontne črte, ki je potekala po sosednjem Sabotinu. Med boji na soški fronti je bila bazilika po­polnoma porušena.
Na grebenu Svete Gore je v letih 1915–1917 avstro-ogrska vojska izvrtala številne kaverne, v katerih so poleg pehotnih posadk našle varno zavetje tudi nekatere topovske baterije. Na zalednem severnem pobočju so zgradili barakarska naselja in številne manjše kaverne, kjer so namestili razna poveljstva in sanitetne postaje. Spomladi 1917 so tja speljali tudi tovorno žičnico, s katero so olajšali oskrbo bojišča. Prav zato so skozi greben hriba izvrtali daljši podzemni rov in z njim prve bojne jarke povezali z zaledjem.
Voden ogled pričnemo na Sveti Gori, ki nudi mogočen razgled na širšo okolico, in nadaljujemo z ogledom Marijine bazilike in Marijanskega muzeja. Nato po Poti miru krenemo navzdol vse do X. postaje križevega pota, kjer vstopimo v daljši podzemni rov – predor, ki je med vojno povezoval avstro-ogrske položaje na jugozahodnem pobočju Svete Gore z zaledjem na severovzhodnem predelu. Znotraj atraktivnega rova se ob jeklenici povzpnemo na višji nivo in mimo podzemnega vodnjaka pot nadaljujemo na drugo stran hriba. Od tam sledimo nekdanjemu povezovalnemu jarku do lokacije nekdanjega avstro-ogrskega tabora, kjer med ostanki vojaških bivališč še vedno stoji spomenik II. bataljona 22. pehotnega polka. Le še krajši vzpon nas loči do spomenika sv. Frančiška, ki stoji na mestu, kjer je po prvi svetovni vojni najprej stal spomenik, posvečen padlim italijanskim vojakom. Krog se sklene na izhodiščni točki, na parkirišču pod Sveto Goro.

Fotografije: (1) Tanja Gorjan, Fundacija Poti miru; (2, 5) Simon Kovačič, Fundacija Poti miru; (3, 6) Fundacija Poti miru; (4) Matevž Lenarčič, Fundacija Poti miru