Tunel, Logatec

Pohodniki Kolesarji Zgodovinski navdušenci in svojci padlih vojakov Organizirane skupine
10 min

Oskrba soškega bojišča je bila odvisna od cestnega in železniškega prometa. Cestni promet je bil zaradi pomanjkanja konj in avtomobilov močno okrnjen, zato so pospešeno gradili ozkotirne železnice. Ena izmed njih je bila tudi 80 kilometrov dolga konjska poljska železnica (Feldbahn) Dolenji LogatecKalce–Godovič–Črni Vrh–Zadlog–Poncala (Mala Lazna). Graditi so jo začeli 15. avgusta 1916. S prevozi na relaciji od Logatca do Zadloga so pričeli že 9. septembra med sedmo ofenzivo na soški fronti. Nadaljevanje ozkotirnice od Zadloga do Male Lazne (Poncale) so predali prometu 29. novembra 1916.

Ko je italijanska vojska v šesti soški bitki avgusta 1916 tako poškodovala bohinjsko normalnotirno progo, da so vlaki z jeseniške strani lahko vozili samo še do Grahovega v Baški grapi, so bili prisiljeni za nemoteno oskrbo fronte poiskati nove povezave. Odločili so se, da bo glavno izhodišče oskrbe železniška postaja Logatec. Glede na to, da se je morala avstro-ogrska vojska leta 1916 po deveti ofenzivi umakniti na višje položaje proti Čepovanu in Trnovski planoti, je glavno vojaško poveljstvo, ki je imelo svoj glavni štab v Gorenjem Logatcu, zahtevalo takojšnjo zgraditev normalnotirne železniške proge iz Logatca v Črni Vrh.

Z deli so pričeli takoj po potrditvi načrta, kjer so bile na prvem mestu gradnje predorov, večjih izkopov in nasipov na odobreni trasi. Meritve na terenu so izvajali v vojaški tajnosti, a so kmalu postale očitne. Vrtanje tunelov v Logatcu in Godoviču je imelo prednost pred vsem ostalim.
Po pripovedovanju veteranov se je po trasi razporedilo kar 20.000 ujetnikov različnih narodnosti. Razmeščeni so bili po taboriščih: Dolenji Logatec, Kalce, Hotedršica ter v gradu Gorenji Logatec.

Proga je bila razdeljena na tri sektorje, skupaj dolge 25 kilometrov:

  1. Logatec–Kalce; dolžina: 7 kilometrov,
  2. Kalce–Hotedršica–Godovič; dolžina: 8 kilometrov,
  3. Godovič–Črni Vrh; dolžina: 10 kilometrov.

Najbolj zahteven je bil odsek Logatec–Kalce, predvsem zaradi priklopa na železniško progo Dunaj–Trst. Težavo so rešili z velikim nasipom, ki se je v širokem loku spustil z višje ležeče južne železnice na Logaško polje, od tam naprej pa skozi tunel pod Naklom in mimo Lokve proti Kalcam. Ob cesti Logatec–Vrhnika so pričeli graditi tudi ranžirno postajo in obračališče za lokomotive.

Najbolj zahteven poseg je bil izgradnja 202 metra dolgega predora pod Naklom. Gradnjo tunela je prevzelo podjetje Brüder Redlich & Berger iz Gradca, isto podjetje, ki je zgradilo solkanski kamniti most. Z delom so začeli spomladi 1917. Delo je ovirala voda, za katero so uredili poseben drenažni sistem, vodo pa premeteno speljali po sredinski kineti v naravno brezno, približno 20 metrov pred koncem tunela na vzhodni strani. Z naklonom tal so poskrbeli, da je voda odtekala po naravni poti.

Med kopanjem tunela so naleteli na plast črnega premoga, ki so ga deloma porabili za lokomotivo, ki je odvažala izkopani material, deloma pa so ga lahko porabili domačini za kurjavo.

Za odvoz materiala od izkopa iz tunela so imeli ozkotirno železnico. Za vleko so uporabljali parno lokomotivo ‟mašinko”, kot so jo splošno imenovali delavci. Predor je bil končan v začetku leta 1917.

Spomladi istega leta so bila v glavnem končana tudi vsa dela na železniških nasipih na območju Logaške kotline in marsikje so začeli polagati pragove za tračnice. Istočasno so stekla intenzivna dela na tunelu na Kalcah. Premik fronte na reko Piavo v severni Italiji je pomenil, da transportna proga Logatec–Črni Vrh ni več ustrezala strateškim potrebam vojske in zato so vsa nadaljnja dela ustavili. Vlak ni skozi tunel peljal niti enkrat. Kvaliteta gradnje tunela je pripomogla k temu, da je solidno ohranjen še danes.
Tunel je med drugo svetovno vojno služil kot zaklonišče za prebivalce Logatca. V ta namen so bile sezidane predelne stene, ki so preprečevale tudi močan prepih. V njem naj bi bilo tudi skladišče goriva.
Občina Logatec pripravlja tunel za uporabo kot peš in kolesarsko povezavo med Naklom in Upravnim centrom Logatec. V park, ki je od zahodnega vhoda v tunel oddaljen 120 metrov, je jeseni 2020 postavila repliko ‟mašinke” v naravni velikosti. Ker so bile tovrstne lokomotive narejene predvsem za gradnjo tunelov, so v primerjavi s tovornimi lokomotivami zelo majhne.

360° prostorske slike Boštjan Burger

Besedilo/Fotografije: Renata Gutnik

Dostop in uporabne informacije

Dostop

S Tržaške ceste v križišču pri Petrolovem bencinskem servisu zavijete proti Upravnemu centru Logatec in parkirate na parkirišču desno od Upravnega centra. Na SV strani parkirišča, pri transformatorski postaji, zavijete desno na pot, ob kateri se že vidi repliko lokomotive.

 

Informacije

Občina Logatec
Tržaška cesta 50a
SI–1370 Logatec
+386 1 7590 600
obcina.logatec@logatec.si
logatec.si

Pohodniki Kolesarji Zgodovinski navdušenci in svojci padlih vojakov Organizirane skupine
10 min

Trajanje ogleda

10 min

GPS koordinate

45.919638, 14.224639

Najbolj primeren letni čas

januar‒december
Interreg