{"id":16539,"date":"2022-04-26T08:00:37","date_gmt":"2022-04-26T08:00:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/world-war-i-the-isonzo-front\/"},"modified":"2022-08-04T08:51:42","modified_gmt":"2022-08-04T08:51:42","slug":"world-war-i-the-isonzo-front","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/ww1-heritage\/world-war-i-the-isonzo-front\/","title":{"rendered":"Prva svetovna vojna \u2012 so\u0161ka fronta"},"content":{"rendered":"

28. junija 1914<\/strong> sta bila med obiskom Sarajeva<\/strong> ubita avstro-ogrski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga Sofija<\/strong>. Po avstro-ogrskem ultimatu Kraljevini Srbiji je mesec dni kasneje (28. julija 1914) Avstro-Ogrska<\/strong> napovedala vojno Srbiji. V prvih dneh avgusta si je vojno napoved izmenjalo ve\u010d dr\u017eav, s \u010dimer se je za\u010dela\u00a0prva svetovna vojna. Evropa je postala obse\u017eno boji\u0161\u010de, razdeljeno na ve\u010d front, saj sta v vojno vstopila nasprotujo\u010da si bloka: na eni strani sile osi (Nem\u010dija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Tur\u010dija)<\/strong>, na drugi strani antanta (Francija, Velika Britanija in Rusija)<\/strong>. Italija je v prvem letu vojne kljub partnerstvu v trojni zvezi z Avstro-Ogrsko in Nem\u010dijo ostala nevtralna. S podpisom Londonskega sporazuma<\/strong> med Italijo in antanto je Italija<\/strong> izstopila iz te zveze in\u00a023.\u00a0maja 1915\u00a0napovedala vojno Avstro-Ogrski<\/strong>. Odprla se je\u00a0jugozahodna fronta<\/strong>,\u00a0dolga 600 kilometrov, ki je potekala od prelaza Stelvio<\/strong> na \u0161vicarsko-italijansko-avstrijski tromeji prek goratega obmo\u010dja Trentina in Veneta<\/strong> (Trentino je takrat spadal pod Avstro-Ogrsko), Karnijskih Alp in Poso\u010dja do Jadranskega morja<\/strong>.\u00a090 kilometrov dolg odsek fronte, ki je potekal ob reki So\u010di od Rombona do Jadrana, se je imenoval so\u0161ka fronta<\/strong>.\u00a0V 29 mesecih bojevanja, od maja 1915 do oktobra 1917,<\/strong> je bilo na tem obmo\u010dju\u00a012 ofenziv;\u00a011 so jih izvedli Italijani, zadnjo, dvanajsto, vojaki Avstro-Ogrske in Nem\u010dije.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Prva so\u0161ka bitka (23. junij\u20137. julij 1915)
\nDruga so\u0161ka bitka (18. julij\u20133. avgust 1915)
\nTretja so\u0161ka bitka (18. oktober\u20134. november 1915)
\n\u010cetrta so\u0161ka bitka (10. november\u20132. december 1915)
\nPeta so\u0161ka bitka (11.\u201316. marec 1916)
\n\u0160esta so\u0161ka bitka (4.\u201316. avgust 1916)
\nSedma so\u0161ka bitka (13.\u201317. september 1916)
\nOsma so\u0161ka bitka (9.\u201312. oktober 1916)
\nDeveta so\u0161ka bitka (31. oktober\u20134. november 1916)
\nDeseta so\u0161ka bitka (12. maj\u20135. junij 1917)
\nEnajsta so\u0161ka bitka (17. avgust\u201312. september 1917)
\nDvanajsta so\u0161ka bitka (24. oktober\u20139. november 1917)<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Frontna \u010drta se je v Zgornjem Poso\u010dju po za\u010detni negotovosti ustalila in pre\u0161la v pozicijsko vojskovanje<\/strong>. Boji so se ve\u010dinoma odvijali v goratem svetu. Naselja v neposredni bli\u017eini fronte so bila izpraznjena. Zasedli so jih vojaki, prebivalci<\/strong> pa so bili primorani oditi v begunstvo<\/strong>. Frontna linija med italijansko in avstro-ogrsko vojsko je potekala z vrha Rombona v Bov\u0161ko kotlino, po dolini Slatnika v Krnsko pogorje, \u010dez Mrzli vrh pa se je spustila v Tolminsko kotlino. Mengore, Bu\u010denica in Cvetje<\/strong> so tvorili zaporo na desnem bregu So\u010de. Na ta na\u010din je Avstro-Ogrska branila pomembno \u017eelezni\u0161ko in cestno povezavo z notranjostjo monarhije. To do 2,5 kilometra \u0161iroko ozemlje je pri\u0161lo v zgodovino kot tolminsko mosti\u0161\u010de<\/strong>.
\nFrontna linija se je nadaljevala \u010dez Banj\u0161ko planoto, mimo Gorice\/Gorizia\/G\u00f6rz in \u010dez Kras do Tr\u017ea\u0161kega zaliva<\/strong>.<\/p>\n

\"\"
\nArhiv Musei provinciali di Gorizia<\/h6>\n

 <\/p>\n

Ob spodnjem toku reke So\u010de, kjer je svet manj gorat kot ob zgornjem, se je odvijala ve\u010dina so\u0161kih bitk. Italijanska vojska je predvidevala, da bo tu la\u017eje zlomila nasprotnikovo obrambo kot v goratem svetu.<\/p>\n

Kljub tej navidezno enostavnej\u0161i situaciji se je tudi na Krasu vojna med junijem 1915 in avgustom 1916 stabilizirala. Avstro-Ogrska je na za\u010detku svojo obrambo vzpostavila na vseh strate\u0161ko pomembnih vzpetinah in odbila \u0161tevilne italijanske napade. Frontna \u010drta, ki je potekala od Sabotina<\/strong> mimo Kalvarije\/Calvario<\/strong>, Debele gri\u017ee\/Monte San Michele<\/strong>, Doberdoba\/Doberd\u00f2<\/strong> do vzpetin okoli Tr\u017ei\u010da, se do avgusta 1916, ko je Italijanom uspelo vkorakati v Gorico<\/strong> in premakniti del frontne \u010drte za nekaj kilometrov proti vzhodu, ni bistveno spreminjala.<\/p>\n

\"\"
\nArhiv Mitja Juren<\/h6>\n

 <\/p>\n

Spomladi in poleti leta 1917 je italijanska vojska organizirala z vidika \u0161tevila udele\u017eenih najbolj pomembne ofenzive z namenom, da bi dokon\u010dno prebila fronto, a brez uspeha.<\/p>\n

Zadnje dejanje bojev ob So\u010di se je zgodilo v\u00a0dvanajsti so\u0161ki bitki<\/strong>, ki se je za\u010dela 24. oktobra 1917,\u00a0prav ob njenem zgornjem toku. V avstro-ogrskem zgodovinopisju je bitka znana kot \u201f\u010cude\u017e pri Kobaridu\u201d<\/strong>, v italijanskem pa kot slovita \u201fRitirata di Caporetto\u201d<\/strong>. Za\u010dela se je v Bov\u0161ki kotlini s\u00a0skupnim napadom avstro-ogrske in nem\u0161ke vojske<\/strong>.\u00a0Italijansko obrambo so presenetili s plinskim obstreljevanjem<\/strong>. Hkrati se je prodor za\u010del iz tolminske smeri proti Kobaridu in Kolovratu. Zlomu so\u0161ke fronte je sledil prodor v Furlansko ni\u017eino ter naprej do reke Piave<\/strong>, kjer se je fronta 9. novembra 1917 ustalila. Kljub nekaterim poskusom, da bi med 30. oktobrom in 3. novembrom 1917 ustavili prodor na reki Tilment (Tagliamento) v bli\u017eini Ragogne in Cornina<\/strong>, je bila skoraj polovica italijanske vojske (1.500.000 vojakov) prisiljena k umiku do reke Piave. Med umikom so na obmo\u010djih med Julijskimi Alpami, Tilmentom, Furlansko ni\u017eino in Karnijskimi Alpami potekali \u0161tevilni boji. Bili so odlo\u010dilni za re\u0161evanje italijanske vojske, kljub velikim izgubam vojakov in materiala.
\nSvoje hi\u0161e je zapustilo tudi ve\u010d kot 200.000 civilistov, ki so se pridru\u017eili umikajo\u010di se vojski, da bi pobegnili v notranjost Italije.<\/p>\n

Novembra 1917 sta avstro-ogrska in nem\u0161ka vojska dosegli reko Piavo in goro Monte Grappa<\/strong>, kjer so boji potekali do konca vojne. Dve ofenzivi, ki ju je za\u010dela avstro-ogrska vojska (prva bitka na Piavi \u2013 Battaglia d\u2019Arresto<\/strong> novembra in decembra 1917 ter druga bitka na Piavi \u2013 Battaglia del Solstizio<\/strong> junija 1918) nista mogli zlomiti italijanske obrambne linije. \u0160tiri mesece zatem je italijanski vojski ob pomo\u010di francoskih in angle\u0161kih zavezni\u0161kih enot uspelo dobiti bitko pri mestu Vittorio Veneto<\/strong>, pri \u010demer je izkoristila domala nepopravljivo krizo avstro-ogrske monarhije.
\n4. novembra 1918 so prenehale sovra\u017enosti na jugozahodni fronti<\/strong>. Avstro-ogrska monarhija je razpadla, prva svetovna vojna pa se je kon\u010dala 11. novembra 1918 s kapitulacijo Nem\u010dije<\/strong>.<\/p>\n

\"\"
\nArhiv David Erik Pipan<\/h6>\n

 <\/p>\n

Vojna je ob So\u010di, v Furlaniji – Julijski krajini in v Venetu pustila veliko sledov. Spominska obele\u017eja, kaverne, strelski jarki, utrdbe in pokopali\u0161\u010da predstavljajo kulturno in zgodovinsko dedi\u0161\u010dino. Spominja in opominja nas na trpljenje, \u017ertvovanje in umiranje tiso\u010de mladih fantov in mo\u017e \u0161tevilnih narodov.
\nNe smemo pa pozabiti na bridko izku\u0161njo civilnega prebivalstva iz krajev ob fronti, ki so ga po vrnitvi iz begunstva pri\u010dakali razdejani in uni\u010deni domovi, neuporabna obdelovalna zemlja in stra\u0161anska lakota.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

28. junija 1914 sta bila med obiskom Sarajeva ubita avstro-ogrski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga Sofija. Po avstro-ogrskem ultimatu Kraljevini Srbiji je mesec dni kasneje (28. julija 1914) Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. V prvih dneh avgusta si je vojno napoved izmenjalo ve\u010d dr\u017eav, s \u010dimer se je za\u010dela\u00a0prva svetovna vojna. Evropa je postala […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":18533,"parent":16596,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"template-ww1-heritage-inner.php","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"class_list":["post-16539","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/16539","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=16539"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/16539\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18539,"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/16539\/revisions\/18539"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/16596"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/18533"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=16539"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}