{"id":5484,"date":"2021-05-17T08:49:56","date_gmt":"2021-05-17T08:49:56","guid":{"rendered":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/location\/positions-of-defence-sebrelje\/"},"modified":"2023-07-12T14:01:00","modified_gmt":"2023-07-12T14:01:00","slug":"positions-of-defence-sebrelje","status":"publish","type":"location","link":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/locations\/positions-of-defence-sebrelje\/","title":{"rendered":"Obrambni polo\u017eaji nad Idrijco"},"content":{"rendered":"<p>Avstrijsko voja\u0161ko vodstvo je \u017ee mesece pred za\u010detkom spopadov ob So\u010di ra\u010dunalo na to, da jih bo Italija prej ali slej napadla. Zato se je rodila ideja o <strong>ve\u010d obrambnih \u010drtah<\/strong>, ki bi <strong>prepre\u010devale prodor italijanske vojske<\/strong> \u010dez slovenske de\u017eele <strong>v notranjost<\/strong> <strong>habsbur\u0161ke monarhije<\/strong>. Poudarek naj bi torej bil na obrambi v notranjosti, stran od dr\u017eavne meje. Sad teh na\u010drtov je bila tudi ena izmed \u010drt, kasneje imenovana <strong>tretja obrambna \u010drta<\/strong>, ki je tekla tudi \u010dez <strong>Cerkljansko<\/strong>. <strong>Za\u010detek je imela na Rodici, nato pa je tekla \u010dez Ba\u0161ko grapo, \u0160entvi\u0161ko planoto, Bukovo, Reko, \u0160ebrelje, naprej proti \u010cepovanu in do Krasa.<\/strong> Obrambna \u010drta je dejansko bil sistem, sestavljen iz strelskih jarkov, kavern, topni\u0161kih polo\u017eajev, cestnih zapor, bode\u010de in elektri\u010dne \u017eice itd. <strong>Gradnjo<\/strong>, ki se je <strong>pri\u010dela januarja 1915<\/strong>, je <strong>vodil<\/strong> vodja Direkcije za izgradnjo utrdb, <strong>polkovnik Alois Harl<\/strong>, pl., ki je v ta namen nekajkrat dospel v \u0160ebrelje in na Reko. Pri gradnji so sodelovali razni voja\u0161ki delavski oddelki, ujetniki in civilisti.<br \/>\n<strong>\u0160ebrelj\u010danom<\/strong> je bil <strong>dostop<\/strong> <strong>do cerkve<\/strong> Sv. Ivana strogo <strong>prepovedan<\/strong>. Pri cerkvi so namre\u010d voja\u0161ki delavci gradili kaverno in strelske jarke. Del sistema sta bili tudi tovorni poti, pogovorno imenovani <strong>mulatjeri<\/strong>, namenjeni oskrbi. Ena izmed teh <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=MbbAFq0SFNE\">poti<\/a> je danes o\u010di\u0161\u010dena in namenjena <a href=\"https:\/\/www.icra.si\/upload\/pohodniska-pot-mulatjera-pdf.pdf\">pohodnikom<\/a>. Tak\u0161ne tovorne poti so zgradili tudi povsod drugje, kjer je bilo potrebno. Na nekaj mestih v okolici \u0160ebrelj naj bi bili tudi topni\u0161ki polo\u017eaji.<br \/>\nTretja obrambna \u010drta je bila zgrajena le deloma, na ve\u010d mestih je vse ostalo samo pri na\u010drtih. Tik <strong>pred italijansko vojno napovedjo in za\u010detkom spopadov v Poso\u010dju so vso delovno silo preusmerili na<\/strong> mrzli\u010dno <strong>utrjevanje obrambe ob So\u010di<\/strong>. <strong>Tretja obrambna \u010drta<\/strong> je takrat <strong>izgubila na pomenu, potekala so le manj\u0161a gradbena dela<\/strong>, ki so bila <strong>dokon\u010dno prekinjena s prebojem fronte pri Kobaridu konec oktobra 1917<\/strong>.<br \/>\n<strong>Na va\u0161kem pokopali\u0161\u010du v \u0160ebreljah<\/strong> se nahaja <strong>spomenik 46 doma\u010dinom, ki so izgubili \u017eivljenje v prvi svetovni vojni.<\/strong> Spomenik je bil slovesno odkrit junija 1922 in je eno izmed redkih obele\u017eij na Primorskem, ki izvirajo iz tistega \u010dasa.<br \/>\nNa spomeniku so imena doma\u010dinov, ki so bodisi umrli v boju, preminili v bolni\u0161nicah, umrli v ujetni\u0161tvu ali pa se je za njimi izgubila vsaka sled. \u0160ebrelj\u010dani so se, kakor ostali slovenski mo\u017eje in fantje, najve\u010d borili in umirali na vzhodni fronti proti Rusom, nato na so\u0161kem in tirolskem boji\u0161\u010du proti Italijanom, precej manj pa na balkanski fronti proti Srbom. Najve\u010d jih je bilo vklju\u010denih v 27. pehotni polk de\u017eelne brambe, 27. \u010drnovojni\u0161ki pehotni polk, 97. pehotni polk, 7. lovski bataljon, borili pa so se tudi v mnogih drugih enotah.<br \/>\nSpomenik simbolizira krvavi davek, ki ga niso pla\u010dale samo \u0160ebrelje, temve\u010d tudi <strong>Cerkljanska<\/strong> v \u0161ir\u0161em smislu. <strong>Po trenutnem \u0161tetju smrtnih \u017ertev gre za 322 fantov in mo\u017e.<\/strong><\/p>\n<h6>Besedilo: Sandro Oblak<br \/>\nFotografije: Bojan Tav\u010dar, Mestni muzej Idrija<\/h6>\n","protected":false},"featured_media":5485,"template":"","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"locationtype":[129],"locationsection":[63],"locationsearchcriteria":[],"class_list":["post-5484","location","type-location","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","locationtype-ostaline-prve-svetovne-vojne","locationsection-19-sl"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/location\/5484","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/location"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/location"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/location\/5484\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":20687,"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/location\/5484\/revisions\/20687"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5485"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5484"}],"wp:term":[{"taxonomy":"locationtype","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/locationtype?post=5484"},{"taxonomy":"locationsection","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/locationsection?post=5484"},{"taxonomy":"locationsearchcriteria","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.thewalkofpeace.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/locationsearchcriteria?post=5484"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}