Po Poti miru od Alp do Jadrana
Ena najlepših pohodniških transverzal v Evropi je doživetje narave in zgodovine. Pot miru od Alp do Jadrana povezuje dediščino soške fronte in njenega zaledja v 1. sv. vojni v več kot 500 pohodniških kilometrov. Spominska pot danes širi sporočila prijateljstva med narodi. Teče mimo prelepih razgledov in točk spomina, kjer je vojna dediščina ohranjena večinoma na originalnih zgodovinskih lokacijah.
Pohodniška sezona od sredogorja do morja zaradi milega sredozemskega podnebja, ki v Julijske Alpe nad Dolino Soče prinaša vonj po soli in morju, traja skoraj vse leto.
Pohodi od dediščine do razgledov
Vas zanima, kako so živeli vojaki v času 1. sv. vojne? Kaj vse so zgradili in v kaj so verjeli? Obiščite Informacijski center Poti miru in Kobariški muzej, nato pa pot pod noge, ob reki Soči in v hribe, med strelske jarke in kaverne, topniške položaje, kraške jame in rove, vse do krajev zadnjega počitka, kapelic in spominskih obeležij. Pot miru je z dediščino 1. sv. vojne tudi zaradi svojega mirovnega poslanstva vpisana na UNESCO Poskusni seznam svetovne dediščine.
30 etap, skupaj dolgih več kot 500 km, pošilja v svet eno sporočilo miru. Za vas smo izbrali 20 točk, ki povezujejo zgodbe in kraje od Doline Soče do Goriške v eno smer, v drugo do Gorenjske, v tretjo do Idrijsko-Cerkljanskega in vse do Logatca.
Pot miru v Dolini Soče
Pot miru vas v Dolini Soče popelje med nekaterimi najpomembnejšimi točkami soške fronte. Po neokrnjeni naravi vas vodi od spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, enega najlepših spomenikov iz časa vojne, vse do Kanala, kjer lahko občudujete njihov slavni most. Več >>
Po pohodih od muzejev na prostem do spominskih obeležij vas razvajajo lokalne specialitete, najbolj znani med njimi so kobariški štruklji.
Kobariški muzej, Kobarid
Kobariški muzej že 30 let ohranja spomin na dogodke v 1. sv. vojni. S svojo bogato zbirko velja za osrednjo točko predstavitve dediščine vojne, ne le v slovenskem, ampak svetovnem merilu. Posebej je izpostavljena 12. soška bitka, imenovana Čudež pri Kobaridu, ki je med poznavalci vojaške zgodovine poznana kot najuspešnejša bojna operacija na soški fronti. Obisk lahko združite z ogledom znamenitosti na 5 km dolgi Kobariški zgodovinski poti. Več >>
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, Tolmin
V osrčju Triglavskega narodnega parka se na razglednem mestu dviguje spominska cerkev sv. Duha. Mir je tu mogoče zaobjeti z vsemi čuti, verjetno je bil kraj zato že v času soške fronte zatočišče miru. Enega najlepših spomenikov iz časa 1. sv. vojne so l. 1916 v osmih mesecih zgradili avstro-ogrski vojaki različnih narodnosti in veroizpovedi z lastnimi sredstvi. Hrastove plošče na stenah notranjosti se odpirajo kot knjiga. Nanje so vojaki zapisali imena več kot 2500 padlih soborcev. Cerkev nosi znak Evropske kulturne dediščine. Več >>
Muzej na prostem Kolovrat, Tolmin
Med Kobaridom in Tolminom se dviga razgledni greben Kolovrata, od koder se odpira pogled na nekdanje bojišče soške fronte od Kanina, Krnskega pogorja in Svete Gore, pa čez Benečijo in Furlansko nižino in vse do Jadranskega morja. Med 1. sv. vojno je italijanska vojska na Kolovratu zgradila obsežen sistem tretje obrambne črte, del katere je danes preurejen v muzej na prostem. Priča o tem, kako pomembno vlogo je v vojni igrala narava. Poveljniška in opazovalna mesta, topniške položaje in strelske jarke lahko raziskujete tudi na italijanski strani. Več >>
Muzej na prostem Ravelnik, Bovec
Muzeji na prostem združujejo dediščino nekdanjih vojaških položajev na originalnih lokacijah in neokrnjeno naravo. Na pobočju Ravelnika (519 m) je na območju nekdanje avstro-ogrske obrambne črte urejen muzej na prostem. Krožna pot povezuje očiščene in obnovljene strelske in povezovalne jarke, kaverne, mitralješka gnezda in rekonstrukcije barak. Vojna je vzpetino spremenila v enega od pomembnejših stebrov obrambe. Več >>
Muzej na prostem Vodice, Kanal
V Muzeju na prostem Vodice pot popelje mimo kavern in drugih ostalin soške fronte vse do mavzoleja, postavljenega v čast italijanskemu generalu Mauriziu Ferrantu Gonzagi. Ta je želel biti pokopan na kraju, kjer so med 1. sv. vojno umrli njegovi vojaki. Zaradi 2. sv. vojne mavzoleja niso dokončali in general v njem ni bil nikoli pokopan. Več >>
Italijanska kostnica, Kobarid
Kostnica na Gradiču nad Kobaridom je posvečena več kot 7000 padlim italijanskim vojakom. Zasnovana v obliki osmerokotnikov se dviguje okoli cerkve sv. Antona. V 30. letih jo je odprl sam fašistični diktator Benito Mussolini. Imena več kot 4000 vojakov, ki so padli v bojih pri Kobaridu, Tolminu in Bovcu, so vklesana v plošče zelenkastega serpentina, drugi vojaki so neznani (militi ignoti). Njihovo navzočnost simbolizira napis prisoten (presente). Iz centra Kobarida do vrha Gradiča vodijo postaje križevega pota, kostnica pa je ena najzanimivejših točk za raziskovanje z mobilno aplikacijo Walk of Peace -Kobarid med 1. sv. vojno. Več >>
Nemška kostnica, Tolmin
Na mestu, kjer je bilo najprej vojaško pokopališče, je nemška država l. 1938 zgradila kostnico. V njej je pokopanih okrog 1000 nemških vojakov, ki so padli v zadnji soški ofenzivi. Osrednji del spomenika predstavlja kapela, v kateri je grobnica neznanega vojaka. Imena preminulih vojakov so vrezana v hrastove plošče in izpisana v mozaični tehniki. Več >>
Kanalski most, Kanal
Kanalski most je prepoznavni znak in znamenitost Kanala. S svojo podobo vedno znova očara obiskovalce in umetnike, tudi zato najlepše vedute mesta vedno krasi kamniti orjak. Sprva lesen most so zgradili že l. 1580, skozi stoletja pa je bil večkrat podrt in ponovno postavljen. Nazadnje med 1. sv. vojno, ko so ga l. 1915 razstrelili. Ponovno so ga postavili l. 1920 in takšen stoji še danes. V poletnih mesecih postane prava atrakcija za obiskovalce, ki lahko občudujejo skoke z mosta. Več >>
Pot miru od Doline Soče do Goriške
Pot miru vas popelje od sredogorja do morja. Med njima vas pozdravi sončna goriška pokrajina. Med vinorodnimi griči se ritem časa umiri, kot je tu miren tok reke Vipave. Zaradi milega podnebja Goriška celo leto obiskovalce razvaja z okusnimi pridelki – od kakijev do oliv ter suhomesnatih izdelkov in terana izpod rok pridnih kmetov. Na obisk vabijo kraške jame, v katerih so si vojaki med vojno uredili zatočišča in bivališča, Pomnik miru na Cerju ali Park miru na Sabotinu ter razstava v Šempetru pri Gorici. Več >>
Pomnik miru in razgledni stolp Cerje, Miren
Na robu kraške planote se dviga 25 m visok stolp, postavljen v spomin vsem, ki so se v zgodovini borili za slovensko zemljo. Skozi sedem nadstropij vas simbolno popelje med odločilnimi razpotji in preizkušnjami Slovencev. Zasnovan je kot trdnjava ter povezuje preteklost in prihodnost. Na vrhu očarajo podobe Julijskih Alp, Furlanske nižine, Jadranskega morja in Vipavske doline. V njegovi bližini lahko najdete Borojevićev prestol in več spomenikov ter obeležij, vodnih korit in drugih ostalin 1. sv. vojne. Več >>
Sabotin – Park miru, Kojsko
Na Sabotinu, ki je bil v času 1. sv. vojne prepreden z rovi, jarki in kavernami, je danes urejen Park miru. Zaradi strateške lege nad Sočo je bil najprej pomembno avstro-ogrsko, po zavzetju pa italijansko mostišče. Spokojni razgledi na Sveto Goro, Škabrijel, Vipavsko dolino, Brda, Kras in Furlansko nižino vse do Julijskih Alp spominjajo na nemirno preteklost in vrednoto miru. Do vrha se lahko odpravite tudi s kolesom. Več >>
Muzej na prostem Jama Pečinka, Kostanjevica na Krasu
Med 1. sv. vojno so vojaki na soški fronti izkoristili značilnosti kraške pokrajine. V kraških jamah so si uredili zatočišča, spalne prostore in shrambe, v jami Pečinka celo kabine za častnike in pograde za vojake. Naravno jamo sta uporabljali obe armadi, raziskovalci pa so v njej našli celo drobce prazgodovinske lončevine z ostanki človeških kosti. Na vrhu hriba Pečina je bila opazovalnica z žarometom. Italijanska vojska je hrib imenovala ‘oko Krasa’. Več >>
Vojaško pokopališče iz 1. sv. vojne v Lukežičih, Renče
V Renčah so vsaj tri pokopališča iz prve svetovne vojne. V zaselku Oševljek je pokopanih 942 avstro-ogrskih vojakov, v Žigonih 704, med njimi tudi civilisti. V Lukežičih se vojaško pokopališče nahaja v neposredni bližini civilnega. Po podatkih italijanskih oblasti je tu pokopanih 1600 avstro-ogrskih vojakov. Ti so večinoma umrli v bližnji vojaški bolnišnici 16. korpusa v Renčah, v kateri so poleg ranjencev zdravili tudi okužene s tifusom, kolero in špansko gripo. Več >>
Razstava Šempeter in okolica med 1. sv. vojno, Šempeter pri Gorici
Društvo soška fronta je bilo ustanovljeno z namenom, da poveže zbiralce, poznavalce in raziskovalce 1. sv. vojne in tako pomaga pri ohranjanju in varovanju zapuščine soške fronte. Na njihovi razstavi je predstavljen del bojišča v okolici Šempetra, kjer so se na območju Panovca, Rožne doline, Markovega hriba, Šobra in Vrtojbensko-Biljenskih gričev odvijali boji po zavzetju Gorice med l. 1916 in 1917. Del Poti miru danes poteka tudi med zanimivejšimi točkami v občini Šempeter-Vrtojba. Fotografski del razstave dopolnjujejo številni vojaški predmeti avstro-ogrske in italijanske vojske. Več >>
Pot miru od Doline Soče do Idrijsko-Cerkljanskega in Logatca
Pot miru je zgodba o povezanosti, zato lahko dediščino 1. sv. vojne in soške fronte raziskujete tudi v njenem zaledju. Po poškodovanju bohinjske železnice v 6. soški ofenzivi je bilo potrebno oskrbovalne linije preseliti drugam. Logatec je predstavljal dobro rešitev, saj je skozenj že potekala južna železnica z Dunaja v Trst. V drugi polovici l. 1916 so tu zgradili ozkotirno konjsko železnico iz Logatca do Poncala pri Lokvah. Med Godovičem in Idrijsko Belo so po zelo zahtevnem terenu zgradili še 3 kilometrski odcep proti Idriji. Na obisk in potep po nekdanji trasi ozkotirne železnice vabita Cerkno in Idrija, kjer za slastno okrepčilo poskrbijo idrijski žlikrofi.
Mašinka – replika ozkotirne parne lokomotive, Logatec
Konec l. 1916 ‘feldban’ ni več zadoščal potrebam oskrbe soške fronte, zato so l. 1917 pričeli graditi železniško progo iz Logatca v Črni Vrh. Ta je znana po inženirsko zahtevnih predorih, izkopih in nasipih, med katerimi izstopata tunela v Logatcu in Godoviču. Pri gradnji so uporabljali ozkotirno parno lokomotivo, ‘Mašinko’. Od lani si lahko njeno repliko v realni velikosti ogledate v bližini tunela pod Naklem. Več >>
Kaverna, Šebrelje
Avstro-ogrsko vojaško vodstvo je med 1. sv. vojno, da bi preprečilo prodor italijanske vojske v notranjost, naredilo sistem obrambnih črt, tretja je potekala čez Cerkljansko. Postavili so strelske jarke, kaverne in topniške položaje, cestne zapore ter bodeče in električne žice. Del sistema so bile tudi tovorne poti namenjene oskrbi, imenovane mulatjere. Kaverne – umetne jame – so med vojno služile kot prostor za zaščito pred letalskim napadom in pomožno zaklonišče. V Šebreljah na ogled vabi tudi spomenik v 1. sv. vojni padlim domačinom in Arheološki park Divje babe. Več >>
Vojni muzej Črni Vrh, Črni Vrh nad Idrijo
V Črnem Vrhu nad Idrijo se nahaja zasebni muzej Ivana Rudolfa, velikega poznavalca 1. sv. vojne. V svoji muzejski zbirki hrani okoli 2000 predmetov. Ogledate si lahko del kompozicije vojaške železnice, ‘feldbana’, s tiri in vagončki. Del kompozicije je tudi bencinski motor, s katerim so vlekli vagončke. Posebnost zbirke so še del vojaške žičnice, prenosni komplet za maševanje in razno orožje, vojaška oprema in zbirka fotografij iz 1. sv. vojne. Več >>
Vojni muzej Idrija, Idrija
Zasebna zbirka Slavka Moravca na Kosovelovi ulici v Idriji hrani originalne eksponate, dokumente in fotografije od 1. sv. vojne, italijanske okupacije, 2. sv. vojne do slovenske osamosvojitve. V muzeju je na ogled okrog 1000 eksponatov, ki jih je ljubiteljski zbiratelj našel na terenu med izkopavanji ali jih kupoval na zbirateljskih sejmih od Italije do Avstrije in celo Ukrajine. Posebnost muzeja je zbirka, ki razkriva letalske raketne napade nad Idrijo med 2. sv. vojno. Več >>
Pot miru od Doline Soče do Gorenjske
Pohodi po Dolini Soče se nadaljujejo z obiskom spomenikov soške fronte po Gorenjski, vse do Kranjske Gore in Bohinja. Na prelazu Vršič je obvezen postanek za razmislek o pomenu miru pri Ruski kapelici. V Kranjsko Goro na sprehod vabi Park miru. Obiščite bogato muzejsko zbirko predmetov iz 1. sv. vojne v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici ter poklonite trenutek tišine na vojaških pokopališčih Ukanc in Rebro. Bohinjska proga pa vas vabi na edinstveno vožnjo z muzejskim vlakom z Jesenic do Nove Gorice. Več >>
Pohode po Kranjski Gori zaključi krožnik slastnih zabeljenih žgancev, v Bohinju vas razvajajo z degustacijskimi meniji.
Ruska kapelica, Kranjska Gora
Leseno pravoslavno svetišče je posvečeno ruskim ujetnikom, ki so jih zajeli na vzhodni fronti in pripeljali pod vrhove Julijskih Alp. V težkih pogojih so morali v pol leta zgraditi cestno povezavo iz Kranjske Gore, čez prelaz Vršič do Trente. Ta je bila ključna za oskrbovanje avstro-ogrskih enot na soški fronti in odvoz ranjencev z nje. Snežni plaz s pobočij gore Mojstrovke je v začetku l. 1916 pod seboj pokopal več sto ujetnikov. Nova AR-aplikacija vas s pomočjo QR kod popelje po šestih zgodbah gradnje kapelice. Več >>
Muzej Tomaža Godca, Bohinjska Bistrica
V današnjem muzeju je v prvi polovici 20. st. delovala usnjarska delavnica. Njen vodja je bil Tomaž Godec, sicer izvrstni športnik in organizator smučanja, planinstva in turizma v Bohinju, ki je po okupaciji postal eden glavnih organizatorjev NOB v kraju. Na stalni razstavi si lahko danes ogledate izdelavo usnja in zgodovino Bohinja od prve poselitve v železni dobi, ter življenje med 1. in do 2. sv. vojne. Več >>
Bohinjska proga
Bohinjska proga je ena najlepših gorskih železnic v Alpah in izjemen tehnični spomenik. Železna cesta je Bohinjcem odprla okno v svet in spodbudila razvoj predvsem v turizmu. Bohinjski predor je l. 1906 slovesno odprl prestolonaslednik Franc Ferdinand. Med 1. sv. vojno je bila pomembna povezava med fronto in zaledjem. Železnica je končni odsek med Jesenicami in Trstom in tako povezuje dva svetova – alpskega in primorskega. Za posebno doživetje in odkrivanje najlepše slovenske železnice poskrbi avtovlak. Več >>
»Projekt Pot miru – dediščina prve svetovne vojne«
sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
